Konverzacija v španščini na daljavo, ure govora

Napaka, ki ne moti pomena, se ne sliši kot napaka, najmanj pa jo sliši tisti, ki jo dela. Medtem ko govorite, ne poslušate sebe, ampak sestavljate naslednji stavek. Tako ljudje leta ponavljajo isto napačno obliko in iskreno verjamejo, da je ne uporabljajo. Če jim to poveste, prikimajo, čez dve minuti pa je spet tu. Tu ima klic nekaj, česar miza nima: posname se. En klik in ostane vam datoteka. Deset minut lastne španščine, poslušanih v torek zvečer, naredi tisto, česar ne zmore nobena razlaga, saj napako slišite sami, namesto da vam o njej pripovedujejo. Prvo poslušanje je neprijetno za vsakogar, potem pa je tisti dve ali tri stvari zelo težko početi naprej. Zato vprašanje inštruktorju ni, ali poučuje prek videa. Vprašanje je, ali uro posname in vam pošlje posnetek. Mnogi tega ne počnejo preprosto zato, ker nihče ni prosil. Prosite in si privzgojite navado, da pred naslednjo uro zavrtite deset minut in si zapišete, kaj vam je padlo v ušesa. Ura, ki se začne z vašim seznamom, je druga ura kot tista, ki se začne z inštruktorjevo temo. Pošteno je povedati tudi, kdaj to nič ne prinese. Če veste, da posnetka nikoli ne boste odprli, ne kupujete ničesar, in bolje vam je v sobi, kjer vas vsaj nekdo ustavi v trenutku. Enako velja, če še niste na tej ravnini in vam navaden pogovor še vedno vzame napor: takrat več prinese vsakodnevno poslušanje pri polni hitrosti, brez podnapisov v svojem jeziku, in to ne stane ničesar. Na brezplačni prvi uri prosite, da se posname, in jo poslušajte še isti večer. To vam pove oboje: kakšen je inštruktor in koliko dela vas čaka.