Konverzacija v španščini, ure govora

Tisti, ki iščejo pogovorno španščino, redko začnejo iz nič. Večina je prispela sem po posluhu: glasba, nadaljevanke, partnerjeva družina, leto nekje. Razumejo skoraj vse, znajdejo se v trgovini in za mizo, in prav tam so obstali. Razlog je neprijetno preprost. Ko vas sogovornik razume, nihče več ne prekine stavka, da bi rekel, da je glagol napačen. Napaka, ki ne moti pomena, se nikoli ne sliši kot napaka, zato se ponovi tisočkrat in se na koncu utrdi. Zato pogovor s prijatelji ali s taščo ne premakne ravni, naj ga bo še toliko. To spremeni, čemu služi plačana ura. Ne potrebujete nekoga, ki vas bo pustil govoriti, to imate že zastonj. Potrebujete nekoga, ki vas ustavi sredi stavka, na istem mestu, desetikrat, dokler se ne spremeni. Tega dela prijatelj ne bo opravil, ker bi bilo nevljudno, in prav zanj plačujete. Za tako delo ima ura v isti sobi resnično prednost. Prekinjanje prek zaslona vedno zamudi pol sekunde in zveni osorno, zato tudi dobri inštruktorji odnehajo in počakajo konec misli. Za isto mizo se prekine s pogledom in eno besedo, v trenutku, ko je napaka izgovorjena, to pa je edini trenutek, ko kaj ostane v glavi. Prav je povedati tudi, kdaj tega ne potrebujete. Če še niste na tej ravnini, če vam navaden pogovor še vedno vzame napor, so ure govorjenja prezgodnje in drage. Takrat več prinese vsakodnevno poslušanje pri polni hitrosti, brez podnapisov v svojem jeziku, in to ne stane ničesar. Na brezplačni prvi uri odkrito povejte, da želite, da vas prekinjajo. Če inštruktor celo uro prikimava in vas hvali, ste kupili prijetno uro in nič drugega.